Logarska dolina

Pot po Logarski je naravoslovno-etnografska pot, ki vodi skozi čudovite kotičke ohranjene narave in kulture Krajinskega parka Logarska dolina. Med njimi so drugi izvir Savinje, mogočni skalni balvani, olcarska in oglarska bajta, lovska preža, brin velikan in številni drugi, vrhunec poti pa je pri slapu Rinka.

Približno kilometer za mestom, kjer vstopite v Logarsko dolino, boste na desni, preden prečkate most, opazili lesene usmerjevalne table. Za pot v dolžini 7 km boste potrebovali okoli 3 ure zmerne hoje (v eno smer).

Poti se lahko pridružite na več mestih vzdolž doline in tako po želji skrajšate izlet. Za podrobnejšo razlago in več informacij o znamenitostih na poti lahko najamete tudi vodiča, ki vam bo povedal marsikatero zanimivo legendo.

Izhodišče: 1 km po vstopu v Krajinski park Logarska dolina (poti pa se lahko pridružite na več mestih vzdolž doline in tako po želji skrajšate pot)
Zahtevnost: lahka, naravoslovno-etnografska pot
Trajanje: 3 ure (celotna pot v eno smer, 7 km)
Glavna atrakcija: ledeniška alpska dolina – Logarska dolina in slap Rinka.

Če se odpravite po Logarski dolini z avtomobilom (ob vstopu z vstopnico prispevate za varovanje narave v Krajinskem parku Logarska dolina), pridete na koncu doline do večjega  parkirišča. Slap Rinka se nahaja v zatrepu doline – od parkirišča na koncu asfaltne ceste ga po enostavni označeni poti dosežete zgolj v 15 minutah. Slap Rinka pada preko široke stene, s svojimi 90 m pa velja za drugi najvišji slap v Sloveniji.

Pri slapu vas pričakuje Orlovo gnezdo, kjer se lahko okrepčate za na pot do Okrešlja. Ob povratku domov pa na parkirišču v leseni hiški lahko kupite kakšen zanimiv spominek.

Izhodišče: parkirišče na koncu doline, po vstopu v Krajinski park Logarska dolina
Zahtevnost: lahka sprehajalna pot
Trajanje: 15 min
Glavna atrakcija: slap Rinka, 90 m

Od slapu Rinka lahko pot nadaljujete do Okrešlja, kjer vas pričakuje oskrbnik Frischaufovega doma. Na poti se lahko odžejate iz izvira reke Savinje. Od slapu Rinka do koče na Okrešlju je hoje za okoli 45 minut do 1 uro.

Na vrhu, kjer je Frischaufov dom, se odpre manjša dolina pod vršaci Kamniško-Savinjskih Alp, kjer se lahko bolj vešči planinci odpravijo čez Kamniško in Savinjsko sedlo na Jezersko in do Kranjske koče na Ledinah (na planoti Ledine – ledenika pod Skuto).

Izhodišče: od slapa Rinka naprej, proti Okrešlju
Zahtevnost: srednje zahtevna planinska pot
Trajanje: 1 h
Glavna atrakcija: Okrešelj – ledeniška krnica z izjemno planinsko floro, Ledine, ledenik

Začetkov poti na Klemenčo jamo je več. Med lažjimi priporočamo pot mimo Pravljičnega gozda pri Penzionu na Razpotju ali pa od Doma planincev v Logarski dolini.

Parkirate lahko pri spomeniku Johannesu Frischaufu in Franu Kocbeku – in si ta znameniti spomenik hkrati tudi ogledate. Oba sta bila velika ljubitelja in raziskovalca Kamniško-Savinjskih Alp (živela sta v 19. stoletju, umrla leta 1924 oziroma 1930 in nam Slovencem pustila lepo kulturno dediščino).

Od tu se odpravite peš po prijetni planinski poti in po 1 uri prispete do koče na Klemenči jami. Navdušila vas bo majhna alpska krnica, umeščena pod tamkajšnje najvišje vrhove (Ojstrica, 2350 m). Na začetku poti in na koncu vaše poti vam je na voljo okusna domača hrana.

10 minut hoda od koče na Klemenči jami je znameniti najdebelejši macesen na Slovenskem.

Izhodišče: mimo Pravljičnega gozda pri Penzionu na Razpotju ali pa od Doma planincev v Logarski dolini (parkirišče pri spomeniku Johannesu Frischaufu in Franu Kocbeku)
Zahtevnost: srednje zahtevna planinska pot
Trajanje: 1 h
Glavna atrakcija: najdebelejši macesen v Sloveniji, ledeniška krnica pod Ojstrico

Približno 300 metrov iz smeri Solčave tik pred vstopom v Logarsko dolino pridemo do izhodišča poti – to je parkirišče Podbreg. Od tu se odpravimo peš na pot po gozdni vlaki do kmetije na Klemenčem (hodimo približno 1 uro).

Klemenškovo kmetijo odlikuje čudovit razgled na dolino in na okoliške vrhove, hkrati pa je tudi sama kmetija vredna ogleda. Velja za eno od najpogosteje fotografiranih kmetij, ki krasi številne domače in tuje turistične kataloge. Poseben pečat kmetiji dajejo strehe, ki so v celoti prekrite z macesnovimi deskami. Kmetija slovi po večkrat nagrajenih suhih Klemenčih mesninah, ki jih izdelujejo iz svinjskega in govejega mesa živali, vzrejenih na njihovi domačiji, dodajo pa še piransko sol, česnovo vodo, poper in sladkor.

Od kmetije Na Klemenčem pa nadaljujemo pot po Solčavski panoramski cesti, do izvira kisle vode, še okoli 15 minut. Izvir kisle vode je mineralni izvir pod Olševo, ki velja za izjemno naravno znamenitost Solčavskega, razglašen pa je za naravni spomenik. Nastal je ob tektonskem prelomu, ki loči Savinjske Alpe od Karavank. Voda je pitna, le nekoliko posebnega okusa.

Izhodišče: parkirišče Podbreg, tik pred vstopom v Krajinski park Logarska dolina
Zahtevnost: srednje zahtevna planinska pot
Trajanje: 1 h in 30 minut
Glavna atrakcija: izvir kisle vode – vodi pripisujejo zdravilno moč, saj je bogata z železom in ogljikovim dioksidom

Poskrbite, da pravljice ostanejo žive in se podajte v pravljični gozd v Logarski dolini. Na površini preko 20.000 kvadratnih metrov ne boste spoznali samo najlepših svetovnih pravljic, ampak tudi slovenske in solčavske ljudske pripovedke ter sodobne zgodbe. Poleg gozda in zgodb, ki jih skriva, pa je na voljo tudi velika površina otroških igral.

Vsako od 35 pravljic v Pravljičnem gozdu spremlja kratka uokvirjena obnova z izvirnim naslovom pravljice in navedbo avtorja/ice. Večina pravljičnih postaj je obogatenih z vizualno predstavitvijo (lesene hiške, lesene podobe junakov in različni predmeti, povezani z vsebino pravljice). Vsebina pravljice je tematsko povezana s senzorično oziroma motorično nalogo in z učno vsebino o gozdu, ki sta na voljo ob vsaki pravljični postaji. Vsi trije elementi se zlijejo v celovito nepozabno doživetje za otroke, starše oziroma strokovne spremljevalce in vse, željne pravljičnih prigod in novih znanj.

Izhodišče: penzion Na Razpotju
Zahtevnost: tematska gozdna krožna pot
Trajanje: 30 min do 2 h
Glavna atrakcija: junaki iz pravljic in legend ter spoznavanje narave

Izhodišče za tematsko pot na temo zeliščarstva Fidov gaj je pri Gostišču in muzeju Firšt na pragu Logarske doline, ob glavni cesti, le 2 km pred vstopom v Krajinski park Logarska dolina in prav toliko iz vasi Solčava. 

V gostišču si priskrbite vodnik, ki vas nato vodi 1 do 2 uri – odvisno, koliko časa imate na voljo – po Fidovem gaju, zijavki, vrtu in razstavi Zdravje bolnikov, lahko pa se odločite tudi za voden ogled (potrebna najava).

Vrt zdravilnih rastlin je urejen na idilični gozdni jasi in je osnovan po knjigi Zdravje bolnikov iz leta 1866, ki jo je napisal lokalni zdravilec in učenjak Vid Strgar – Fido. Fidova zijavka je bila kar devet let njegov dom in zatočišče. Ob ogledu si lahko živo predstavljate življenjske razmere v jami in se spustite še globje do manjše votline. Tam boste videli nastajajoče kraške podzemne pojave in se morda želeli v popolni tišini predati lastnim mislim in meditaciji. Urejena gozdna pot vas pripelje tudi izvira studenčnice, ki vas odžeja in okrepi.

Izhodišče: Gostišče in muzej Firšt na pragu Logarske doline, ob glavni cesti, le 2 km pred vstopom v Krajinski park Logarska dolina
Zahtevnost: lahka sprehajalna pot, primerna tudi za družine
Trajanje: 2 uri.
Glavna atrakcija: vrt zdravilnih rastlin in bivališče zdravilca in učenjaka Vida Strgarja

Potočka zijavka pod goro Olševo, na nadmorski višini 1250 m. Do Potočke zijavke potrebujete približno dve uri hoje. Medvedova pot, ki vodi od Gostišča in muzeja Firšt, kjer je stalna razstava Potočke zijavke, do turistične kmetije Rogar in naprej v Potočko zijavko.

Potočka zijavka v gori Olševi je arheološko najdišče iz stare kamene dobe (paleolitika) v Sloveniji. Raziskovalci so v njej odkrili številna okostja jamskih medvedov in drugih ledenodobnih živali. Pred 35.000 leti pa je v Potočki zijavki svoje sledi zapustil tudi pračlovek, imenovan kromanjonec. Tu je bila najdena najstarejša koščena šivanka na svetu, prav tako tudi številna orodja, koščene konice, koščene piščali, barvila iz železove rude (okre) in večje število kurišč. Nova dognanja razkrivajo, da je bila Potočka zijalka svetišče ledenodobnih lovcev.

Izhodišče: Gostišče in muzej Firšt, Muzej Potočke zijavke
Zahtevnost: lahka, deloma srednje zahtevna sprehajalna pot, primerna tudi za družine
Trajanje: 2 h od Gostišča in muzeja Firšt
Glavna atrakcija: arheološko najdišče Potočka zijavka, in stalna razstava Potočka zijavka (Gostišče in muzej Firšt)